POPLAVE SO NAM VZELE DOM

Smo 6-članska družina iz Zgornje Savinske doline (Šmartno ob Dreti), ki je v avgustovskih poplavah 2023 izgubila dom. Po dveh letih od poplav še vedno nimamo urejenih bivanjskih razmer. Nujno potrebujemo nov dom za 4 otroke, stare 6, 7, 11 in 20 let, zato smo se odločili za zbiralno akcijo, s katero želimo zbrati sredstva za nakup doma, saj sami tega finančno ne zmoremo.

Edina rešitev za nas je dom na nepoplavni lokaciji, saj poplavljene stare hiše ni mogoče ustrezno sanirati in dograditi, da bi bila ustrezna za naše bivanje. Bivalni del v naši 70 let stari hiši je povsem poplavilo. Poplavilo je klet in celotno prvo nadstropje, kjer smo imeli spalnico, dnevno sobo, kuhinjo, shrambo, garderobo in kopalnico. Uničilo nam je vso pohištvo in vso opremo, uničena so bila tla in stene, ostali smo tudi brez toplotne črpalke in brez ogrevanja. Hiša je posledično postala povsem neprimerna za bivanje in sedaj se že dve leti selimo naokrog, medtem ko hiša tudi po dveh letih sušenja ostaja vlažna in nevseljiva.

Ker nam država ni omogočila ustrezne rešitve, ampak samo manjšo vsoto za sanacijo, se obračamo na ljudi dobrega srca in prosimo za donacije za nakup novega doma.

Sprva so nam s strani države rekli, da je naša poplavljena hiša uvrščena na seznam za rušenje in nadomestno gradnjo, nato pa se je po enem letu to spremenilo. Rekli so nam, da nismo več upravičeni do nadomestne gradnje, ampak da nam pripadala le sanacija hiše, v katero bi morali vložiti lastna sredstva, nato pa bi prejeli s strani države povrnjenih 60% stroška. Mesec dni kasneje pa smo na sestanku pri pristojnih službah za sanacijo po poplavah izvedeli, da bi bil delež povračila le 40%, zadnja informacija pa je, da bomo lahko prejeli samo 17.000€ za sanacijo. Vendar pa te naše stare hiše tudi po mnenju strokovnjakov v resnici ni mogoče ustrezno sanirati in je ni mogoče spraviti nazaj stanje primerno za bivanje.

Hiše ni možno sanirati na način, da bi bila varna pred poplavami, kljub temu, da se je državno tehnična pisarna v sanacijskem elaboratu opredelila za sanacijo. Sanacija pa nam ne bo prinesla 100% varnosti pred poplavami. Četudi bi se naredilo odvodnjavanje od hiše v bližnje vodotoke  (o katerem je bilo s strani DTP govora ob ogledu hiše, v elaboratu pa le-to ni omenjeno) , bi bilo to neučinkovito in stroškovno nesmiselno ker so bližnji vodotoki na isti nadmorski višini kot je sama hiša. Zaradi visoke podtalnice ni možno hidroizolirati oboda hiše in sanirati kleti. Varnosti pred poplavami s sanacijo torej ni možno doseči. Območje na katerem se nahaja hiša ni varno pred poplavami. Od leta 1991 nas je reka Dreta poplavila že petkrat, kar vpliva na vlažnost temeljev hiše in samo vlago v hiši.  Poplavna sanacija poteka zelo počasi, zadaj naše hiše je Menina planina, ki  je polna vode in velike količine vode pridejo iz hribovja, v dolini se pa enostavno vse “zabije”. Tu so še neurejeni potoki, ki se izlivajo v Dreto. Smo na isti nadmorski višini kot bližnja vodotoka Litoženca in Volašnica. Poleg tega so nedavno s sanacijo krajevne ceste le- to dvignili, kar pomeni, da ko bo poplava in verjetno na podnebne razmere zagotovo bo, bomo v naši ulici, ki je najnižja točka Šmartnega ob Dreti, imeli še več vode oz. bomo plavali v bazenu. Ne razumemo povsem stališča države, da objekt ni visoko poplavno ogrožen.

Tu so še neurejeni potoki, ki se izlivajo v Dreto. Smo na isti nadmorski višini kot bližnja vodotoka Litoženca in Volašnica. Poleg tega so nedavno s sanacijo krajevne ceste le- to dvignili, kar pomeni, da ko bo poplava in verjetno na podnebne razmere zagotovo bo, bomo v naši ulici, ki je najnižja točka Šmartnega ob Dreti, imeli še več vode oz. bomo plavali v bazenu. Ne razumemo povsem stališča države, da objekt ni visoko poplavno ogrožen.

Da je stvar še slabša se hiša nahaja na poplavnem območju, zato bo v prihodnosti zagotovo zopet poplavljena, saj jo je do sedaj že večkrat zalila voda in tudi v kleti je praktično ves čas voda prisotna. Hiša je majhna in stara in ker imava štiri otroke bi jo bilo potrebno tudi razširiti, saj otroci rastejo in v njej ni več dovolj prostora za vse nas. Ampak, ker je hiša na uradnem poplavnem območju, za razširitev ni mogoče dobiti gradbenega dovoljenja. V hišo nazaj ne moremo, ne moremo je ne ustrezno sanirati, ne dograditi, ne prodati, zato smo se znašli v povsem slepi ulici in imamo zvezane roke. Hiša že dve leti stoji, mi pa se selimo od ene začasne nastanitve, do druge. V dveh letih smo se selili že dvakrat, letos junija pa sva prenehala dobivati tudi državno subvencijo za najemnino, ki nam je pripadala po poplavah, kar nas je finančno zelo udarilo. Sva povsem na tleh, izčrpana in obupana. V tem času sva se neštetokrat obrnila na državo, jih prosila, moledovala, razlagala, vendar sva naletela na gluha ušesa. Kot, da nočejo slišati in razumeti, da naša družina v tej hiši nikakor ne more bivati in da potrebujemo nov dom.

V to, da bo območje nekoč (kdaj?) poplavno varno, enostavno ne verjamemo, niti nismo bili podrobneje seznanjeni s predvidenimi ukrepi. Zaenkrat nam je znano samo to, da bodo rušili hiše na levem bregu Drete z namenom ureditve razlivnega področja na omenjenem bregu. Kako in kdaj bo to urejeno, glede na to, da se levi breg nahaja višje od našega desnega brega ne vemo. Zanimivo bi bilo videti študijo o omenjenem ukrepu ter predviden rok izvedbe. Torej naj sedaj saniramo hišo, v kratkem pa naj nam jo ponovno poplavi?

Hiša na poplavnem območju nima vrednosti, zato je niti ne moreva prodati, ne podreti, država pa bi nas rada zaklenila vanjo.

Država nam ponuja sofinanciranje obnove hiše ali možnost prenosa teh sredstev, če bi želeli kupiti hišo na drugi lokaciji, temelji na sanacijskem elaboratu. Ocena sanacije po elaboratu je 44.330 EUR, od omenjenega zneska pa bi nam pripadalo 40% povračila stroških.  Glede na to, da smo s strani države že prejeli avans za popravilo 20% ocenjene škode (10.460 EUR), to pomeni, da nam bo država nakazala le še 7.272 EUR. Ta dva zneska bi lahko uporabili pri sanaciji, če bi bila le-ta smotrna, ampak žal ni smotrna, zato lahko po besedah države uporabimo oba omenjena zneska na drugi lokaciji. In to je vse, kar nam še pripada s strani države za uničen dom. Še pravi, da smo s strani države za ureditev doma do sedaj skupno prejeli 15.309€ + 10.460€ = 25.769€, upravičeni pa smo še do 7.272€, kar skupno nanese 33.041€. Večji del tega zneska (15.309€) pa je že privarčevan v najinem skupnem fondu 50.000€ za možnost novega doma.

Edina rešitev za nas je, da sami kupimo drug dom, vendar pa tega sama finančno ne zmoreva, saj ne moreva prodati obstoječe hiše, najina kreditna sposobnost pa je žal majhna, ker imava štiri otroke in zaradi tega dobiva manj kredita, pa tudi odplačevati visokega kredita ne zmoreva zaradi stroškov preživljanja družine.

Za nov dom bova vzela največ kredita, kar lahko, hkrati sva privarčevala vsa sredstva, ki sva jih donatorsko prejela pred dvema letoma za pomoč pri popravah, okrog 50.000€, vendar glede na zelo visoke cene nepremičnin na trgu vseeno potrebujeva še dodatnih 180.000€, da bova lahko kupila primeren dom.